In uspelo nam je. Cel mesec priprav, dela, hitenja, razmišljanja. Tak projekt bi normalno trajal več mesecev, ali celo leto. Vendar luna nas ni čakala. Najboljši pogoji za uspeh so bili en mesec pred tem, ko smo se prvič dobili v klubu na “EME večeru”. Na vabilo o sodelovanju se je odzvalo kar lepo število članov. Precej stvari za realizacijo smo že imeli, treba je bilo podaljšati antene, narediti stolp za obračanje v dveh oseh, predojačevalec, povezovalne kable in ponovno uglasiti močnostni ojačevalec. Lepo smo si razdelili naloge odvisno od tega, komu kaj bolj leži.
Vse do zadnjega se ni vedelo, ali bo 70cm ojačevalec “stisnil” ven tistih 500W moči. Je pač že precej v letih in morda potrebuje popolno prenovo, vendar popolna prenova bi bila časovno neizvedljiva. Na srečo smo zadnji dan pred vikendom le prišli do zadovoljivih watov.
Antenski stolp je druga zgodba. Z njim se je ukvarjalo največ članov. Odločili smo se, da se izvede pomik v polarni osi. S tem se luno sledi le z vrtenjem ene osi. Potrebovali smo še dodatno os za preklop polarizacije. Zaradi hitre izdelave in kratkega trajanja uporabe, se je spodnji del izvedel iz lesa, zgornji (vrteči) pa iz nerjavečega jekla. Zadnji dan smo ogromno dolge antene pritrdili še z vrvmi, da so vsaj za čez noč ohranile svojo smer in sistem je bil nared.
Pri izdelavi predojačevalca za 432MHz ni bilo nekih zapletov. Potrebno je bilo izbrskati dobro shemo z nizkim dodanim šumom, kar je nujno pri EME zvezah. Delalo se je po dizajnu Dragota, YU1AW. Časa za meritev je zmanjkalo, vendar po “uho metru” ne bi smelo preveč odstopati od pričakovanj.
Naredili smo še povezovalne kable z antenskimi preklopi. Uporabljen je bil 1/2 colski “hard-line” kabel in odlični koaksialni releji. Ker nas je bilo več prisotnih, smo nizkofrekvenčne signale naprej peljali na več slušalk in računalnik za namen snemanja in vizualizacije signala.
Potrebno je bilo določiti še lokacijo. Sprva so bile zamisli iti kam, kjer ni civilizacije, v izogib šumu in motnjam, na koncu pa pristali 50m stran od kluba. Da nas ni zeblo in da so bili kabli čim krajši, smo takoj ob antenah pripeljali kombi.
Kljub soncu in lepemu vremenu ob sobotnih pripravah, smo imeli ponoči smolo z vremenom. Gosta megla nam je zakrivala pogled na luno, zato smo si pomagali s sodobno tehniko pametnih telefonov. Luna je vzšla v nedeljo ob 1:00. Takoj smo začeli s skeniranjem območja in iskati vse, kar je dišalo po telegrafiji. Niti nismo vedeli, kaj pričakovati. Po približno eni uri smo ujeli signal, se odzvali in uspeli narediti zvezo (SM4IVE). Tja do jutra smo slišali še nekaj postaj (VK3UM, OZ4MM, SV1BTR), vendar nam je malo zmanjkalo, da bi šlo še nekaj nadaljnih zvez v dnevnik.
Namesto zaključka: uspela zveza z odbojem preko lune nam je povrnila ves trud, ki smo ga prispevali. EME sistem, kakršnega smo imeli, sicer ni bil idealen, vendar odličen za prvi poskus. Precej smo se ob tem naučili in to je bistveno. Vse pa nas je veselilo tudi dejstvo, da smo se v tako velikem številu zbrali in zagnano delali cel mesec za isti, skupni cilj. Kar pa je tudi namen kluba in druženja.