Osebno menim, da v mesecu oktobru pravi radioamater ne more ostati ravno ravnodušen. Sicer je ravno takrat RTTY del tekmovanja že za nami, a pred nami sta še SSB in pa CW del. Govorim namreč o največjem radioamaterskem tekmovanju CQWW, ki ga organizira, verjetno vsem znana, revija CQ Amateur Radio……….
…….pa kaj potem, ste si verjetno sedaj rekli nekateri, saj so tekmovanja »itak« samo divjanje in izkazovanje moči na »bandu«, goljufanje in izguba časa in živcev za lastno dokazovanje pred drugimi. Tudi sam se deloma strinjam s to trditvijo, a če pristopimo k zadevi malo drugače ugotovimo, da nam tekmovanje v radioamaterstvu lahko prinese ogromno zadovoljstva in užitkov, izkušenj in znanja. Majhna pomoč kako odgovoriti na vprašanje, tekmovanja da ali ne in kako se lotiti, je ponujena v spodnjem intervjuju.
V začetku oktobra, sem po moderni komunikaciji (Skype) pogovarjal z Mihom, S54KM. Miha je še zelo mlad radioamater, trenutno študent na FERI, ki enostavno povedano, uživa v radioamaterstvu. Je aktiven član radiokluba S53DGM – Marmor Hotavlje, s prostori v centru Poljanske doline – Gorenji vasi. Da ima Miha pravi pristop k radioamaterstvu me je prepričal že s tem, da si je kmalu po opravljeni licenci dal natisniti lepe QSL-ke in tudi meni že potrdil nekaj zvez. Zato me ni niti malo presenetil, ko mi je preko internetnega klepeta povedal, da s klubskim kolegom Markom-S56CW nameravata delati CQWW SSB tekmovanje in da jima ni pomemben rezultat, temveč bolj pristop in izkušnja. V nadaljevanju tistega pogovora so se presenečenja samo še stopnjevala.
Miha in Marko sta si za tekmovalno lokacijo izbrala Markov rojstni dom v okolici Kamnika. Marko si je za potrebe svojega hobija postavil vrtno uto in postavil antenski stolp. Skupaj sta zgradila 5 el. Moxon za 20m za katerega pravita da jima je »ratal« v nulo, ker tudi »visi nič dol«. Poleg njega sta na sosednji stolp postavila še Moxone za 15m in pa 10m. Nižje bande sta pokrila z vertikalko za 40m ter z dipoli (inv.v.) za 80m in 160m. Mene je seveda »matral firbec« in sem se jima najavil, da pridem vso to čudo pogledat. Kasneje, po tekmovanju pa je nastal še spodnji intervju.
——————————————————————————————————————————————-
Pozdravljen Miha.
Miha: Lep pozdrav vsem bralcem.
Naj ti najprej postavim vprašanje, kdaj in kako si zašel v radioamaterstvo? Kje sta izvedela za ta hobi, kdo vama je dal navdih, bil vzor,..?
Miha: Očitno imamo to v genih…no vsaj pri meni je izgledalo tako. Nikoli ne bom pozabil, kako me je pritegnila bratova igračka vojaški »walki-talki« zelene barve, ko sem bil še otrok. No tudi kasneje sem opazil, da me vsak stik z radijsko postajo (radioamatersko ali profesionalno) in pogled na visoke antene na avtomobilih ter višje ležeče radioamaterske postojanke, močno zanima kaj za vraga se skriva za tem.
Čeprav ta kratek čas radioamaterstva pa vendar, se ti je zgodilo kaj posebnega na radioamaterski frekvencah do sedaj?
Miha: Prav zelo posebnega mogoče ne…radijske frekvence so zelo žive in marsikaj lahko koristnega izveš in se naučiš.
Tvoja najljubša zveza?
Miha: Hm..to je težko reči…ena lepših je zagotovo USA na 6m, ko smo z ekipo sredi noči dirkali na klubsko lokacijo, ker smo vedeli, da so pogoji na tem bandu zelo dobri.
Kje si najbolj aktiven danes? UKV? KV? SOTA? Tekmovanja?
Miha: Najbolj sem aktiven na KV. Ker mi trenutna antena omogoča vse bande od 3.5 – 50 MHz me je praktično moč slišati povsod, oz na »bandu«, ki je najbolj »živ«. Ob lepi vikendih z Markom – S56CW, rada zaideva tudi v hribe in ne moreva, da bi radioamatersko«šaro« pustila v dolini, zato izbereva take hribe, ki nosijo tudi SOTO referenčno številko. Vsekakor pa v zadnjem času vse več pozornosti namenjam v KV tekmovanjem, da si malo »zdrilam« ušesa…hi.
Kako združuješ hobi in šolo? Imaš med »sotrpini« tudi kakšnega radioamaterja?
Miha: Vsekakor prioritetno. Najprej šola, nato hobi. Tudi zaradi tega razloga, me med tednom na frekvencah praktično ni. Hm…prav med sošolci ne. Bi se pa našel kdo na fakulteti, bodisi študent ali profesor, ki ima na APEK-u svoj »predalček« 🙂
Povej mi sedaj, kako je sploh prišlo do ideje da bi skupaj z Markom delala CQWW SSB? Si oz. sta že prej delala kakšen kontest na kratkem valu?
Miha: Z idejo je pravzaprav prišel Marko, ko si je moral iz strehe pobrati vse antene. Za hišo na travniku je postavil vrtno uto za »shack« in poleg nje antenski stolp. Menil je, da je to odlična poteza za eksperimentiranje, katero je v našem hobiju skorajda obvezno. Po prvih nekaj zvezah iz nove lokacije, pa je kmalu zadišala želja po KV tekmovanjih. Ker imam jaz do Kamnika nezanemarljivo dolgo pot, sva kar veliko stvari organizirala preko telefona, ter se v zadnjih tednih pred tekmovanjem nekajkrat dobila ter izpeljala celodnevne delovne akcije.
Ne…nobeden od naju, prej »resnega« KV kontesta ni delal, zato je bil to še večji izziv 🙂
Meni je Moxon za 20m fantastičen? Kako je nastal? Sta imela kakšne težave?
Miha: Res je to antena, ki se ji lahko reče antena! Nastala je po načrtu YU1QT. Spet je bila potrebna ideja, zamisel za izdelavo, priskrbeti materiale (vse to gre na račun od S56CW) in eno soboto, da sva jo skupaj zgradila ter postavila na stolp.
Ne..težav ni bilo. Vse je teklo gladko, po planu. Še več…med samo gradnjo, ko so bili vsi elementi pritrjeni na ribiške palice, sva hotela preizkusiti kako je z SWR-om. Antena je stala na tleh, v 30cm visoki travi, na travnik pa sva prinesla QRP postajo Yaesu FT-817, ter jo priključila na anteno. Po izmeri SWR-ja, pa bolj za šalo kot za res, s 5W izhodne moči pokličeva dobro slišnega UA9-Asiatic Russia. Iz prve, naju sprejme ter odda odličen raport. Nama se je zasmejalo do ušes in vedela sva, da sva na pravi poti….
V našem klubu je veliko uporabnikov postaje Kenwood TS-2000. Sigurno jih bo zanimalo : Misliš da je to primerna postaja za kontest?
Miha: Hm…to verjetno jaz ne bom pravi naslov. Sam uporabljam Icom IC-7400. Z zgoraj omenjeno postajo sem se srečal zgolj na prvem kontestu (beri:48h) in jo ne morem oceniti. Kar se poslušal Marka je to odlična postaja za CW delo, na SSB pa na splošno ne blesti kod najboljša.
Si prej že delal kakšen kontest na kratkem valu? Je bilo naporno?
Miha: Da in ne! Dvakrat sem se udeležil slovenskega KV kontesta in sicer 80m KVP. Traja zgolj 2h in narediš cca 100 QSO. Prijeten in ne zahteven kontest, katerega tudi v nadalnje nameravam prakticirati.
Prav tisti prvi »pravi« kontest pa je bil lanski CQ WW SSB.
Ja…kljub temu, da sva bila v kategoriji mala moč (100W), tako da kakšnih posebnih
pile-up-ov nisva bili deležna, je 48h zbranosti z nekaj malega spanca kar težko obdržati. Ampak to je znano in vemo kaj nas čaka, še preden se podamo v kontest..
Sta zadovoljna z rezultatom?
Miha: Kljub temu, da nama je zmanjkalo nekaj zvez do pričakovanih, sva po kratki analizi zelo zadovoljna.
Bosta tekmovanje ponovila? Projekti za prihodnost?
Miha: Seveda. V enem letu bo verjetno nastalo marsikaj. Vsekakor izboljšati lanski rezultat ter se vmes, med pričakovanjem CQWW-ja, udeležiti še kakšnega KV tekmovanja in s tem izboljšati operaterstvo.
Imaš kakšno sporočilo, napotek za naše člane ki si želijo kaj takega poiskusiti?
Miha: Najprej najti vsaj enega pomočnika, kajti sam pristopiti k taki stvari je največkrat mukotrpno in nevarno da te mine. No, odvisno od posameznika. Pri meni je velikokrat tako..hi.
Potrebuješ veliko informacij (antene, uporaba postaje, programa, povezava PC-postaja, taktika tekmovanja, stanje propagacij na bandih, itd..), zato se je treba povezati z radioamaterji, ki to dobro vedo in ti lahko v nekaj stavkih prihranijo čas, denar in živce.
Dovoli mi še nekaj obveznih vprašanj. 🙂
Starost?
Miha: 21
Najljubša barva?
Miha: Modra
Prijateljice, boljše prijateljice?
Miha: Priateljice…hm..jih ni malo. Želiš imeti imenik ženskih imen?? 🙂 Boljše prijateljice… to pa ni za v časopise. 🙂
Glede na to da si še še zelo mlad, si bom dovolil eno vprašanje malo izven »hamovskega duha«. Kakšno pokojnino misliš da boš imel? 🙂
Miha: Hm…v današnih časih, ko še naši gospodje na visokih položajih tarnajo, da si težko kupijo kruh????, raje o številkah ne bom govoril. Močno pa upam, da mi bo ostalo za kakšen »boben drata« in da bo sosedova jablana še vedno tako močno stala, da bom »drat« imel kam obesti…. 🙂
Miha hvala ti za prijeten pogovor in da se čim večkrat slišiva na »bandu«!
——————————————————————————————————————————————-
V času tekmovanja sta Miha in Marko na sebi nosila dve lepi majici (glej sliko spodaj). Zato si nisem mogel kaj in poprosil za intervju tudi predsednika radiokluba Marmor Hotavlje,
Dejana-S56WDN.
Dejan spada med aktivne slovenske radioamaterje že vrsto let. Aktiven je na predvsem na UKV področjih. V preteklosti smo ga lahko vpisali v log prav v tekmovanju S5 Maraton, kasneje pa kot SOTA aktivatorja, a kljukce za prejeto QSL-ko, čeprav ste jo poslali, verjetno ne boste mogli narediti. A veliko več kot za radioamaterje po svetu, kateri mu pošljejo QSL-ko, Dejan naredi za radioamaterstvo v Poljanski dolini. Čeprav kot mlad, lahko bi rekel včasih tudi naiven radioamater (kot sem in sem bil tudi sam), je prevzel celo vodenje radiokluba. Radioklub se danes ponaša z vrsto aktivnega članstva in celo s podmladkom, kar daje radioklubu, skupaj z novimi prostori, tudi lepo prihodnost.
——————————————————————————————————————————————-
Dejan pozdravljen!
Naj ti najprej čestitam za okrogli jubilej, katerega si praznoval v decembru. Poznava se že sorazmerno dolgo, a do danes še nisem slišal; kako si sploh »pristal« v radioamaterstvu?
Dejan: Slavko pozdravljen. Hvala za čestitke, res se je od nekje prikradla trojka Smile. Ja res je že kar dolgo od kar si se prvič pripeljal do mene. Moja aktivnost se je začela na 27Mhz kjer je bila aktivna tudi moja mami, tako je tudi postaja in z njo antena prišla k nam in ni dolgo trajalo preden sem se znašel za mikrofonom. Kmalu sem pa uvidel, da je dolžina zvez precej omejena. Pika na i pa je bila, ko mi je Milan iz Žirov predvajal pogovor med našimi člani, ki so sodelovali na kronometru športnega društva Marmor Hotavlje. Takoj naslednji petek sem bil že v klubu na uradnih urah in čez dobrega pol leta že z CEPT–om v roki za UKV postajo.
Kako si postal predsednik RK?
Dejan: Vodenje kluba sem prevzel na začetku leta 2009, po »mrtvem« letu in odstopu dotedanjega predsednika.
Opažam da RK postaja vedno bolj viden, slišen. Pojavljate se na radio Sora in v člankih. Kako pride do tega?
Dejan: Lepo da si opazil. 🙂 Ob prevzemu funkcije sem si zadal cilj da se »ponovno aktiviramo« in da nas ljudje opazijo, saj le na ta način lahko prideš do prepotrebnih sredstev in seveda do prepoznavnosti. Na žalost pa to ni čez noč in porabiš ogromno časa in energije.
S tem tvojim odgovorom bi se zagotovo strinjal tudi naš predsednik….Poleg novih prostorov se sedaj ponašate lahko tudi s svojo tekmovalno lokacijo in urejeno spletno stranjo. Kako vam to uspeva? Vaši finančni viri?
Dejan: Res je, te stvari so mi bile tudi cilj v mojem skrajšanem mandatnem obdobju. Tako smo v letu 2010 dobili nove klubske prostore in kupili bivalni kontejner za tekmovalno lokacijo. V današnjih časih skoraj ne gre brez spletne strani, zato smo se z podjetjem Optiweb dogovorili za sponzorsko izdelavo le te. Uspeva nam z zagnanostjo, željo po nečem novem in seveda z skupnim sodelovanjem, saj; v slogi je moč! Oh te finance….Financiramo se iz članarin in prispevkov sponzorjev in donatorjev, tukaj bi izpostavil predvsem Marmor Hotavlje in občino Gorenja vas-Poljane, seveda pa ne smemo pozabiti tudi vseh ostalih, ki so objavljeni tudi na naši spletni strani: http://www.s53dgm.si/
Klub je seveda ponosen na uspeh Marka, ko je uspel aktivirati »streho« EU – Mont Blanc. Kako si ti spremljal njegov podvig?
Dejan: Vsekakor smo zelo ponosni, saj je super občutek ko »tvoj« član kot prvi osvoji nekaj, kar je zelo odmevalo v radioamaterskih krogih. Tisti dan sem bil v službi in skoraj ne znam prešteti kolikokrat sem skočil na internet in preveril njegovo APRS pozicijo. Ko je dosegel vrh in sem zvedel da je vse OK, se mi je pošteno oddahnilo, ampak so se pa živčki spet kravžljali ob povratku, saj je bila APRS postaja izključena. Marka je čakal dolg sestop, ampak po sms sporočilu, da je sestop za njim, je bilo veselje popolno in seveda ni mi kazalo drugega, kot takoj napisat članek na našo stran.
Načrti za prihodnost?
Dejan: Načrtov je veliko in upam, da nam jih uspe realizirati. Letos nas čakajo še volitve tako da bomo videli kdo bo stal za vsem tem. Plan pa je da izpeljemo radioamaterski tečaj, na lokaciji nas čaka še nekaj dela na antenskih sistemih, fino bi bilo, da naš kontejner dobil pošteno streho. Seveda je pa vse odvisno od financ in upam, da po nekoliko slabšem preteklem letu, letos zberemo dovolj sredstev za vse naše plane. Imamo pa že tudi utečena sodelovanja z Športnim društvom Marmor Hotavlje in tudi letos ne bo nič drugače, saj nas čaka nekaj odmevnih prireditev (KBK-tek iz Kopačnice na vrh Blegoša n nazaj, MTB Blegoš ,veselica z Čuki…). Poleg tega pa upam, da se tudi v tem letu udeležimo kakšnega večjega tekmovanja.
Sedaj ko si do ušes zaljubljen, a še najdeš čas za radioamaterstvo?
Dejan: Čas se najde, če se le hoče, moram pa reči, da ima Irena posluh za moj hobi in bi se ji ob tej priliki tudi zahvalil. Upam, da tudi najde čas in voljo, da »položi klaso«.
Dejan hvala lepa za tale kratek pogovor, tebi in vašemu radioklubu pa želim veliko uspehov tudi v prihodnje.
——————————————————————————————————————————————-
Če želite o RK Hotavlje izvedeti kaj več, obiščite njihovo spletno stran !
Spodaj si še oglejte galerijo slik, katere sem naredil ob obisku, nekaj pa sta jih prispevala tudi Miha in Dejan pred in po tekmovanju.
