Ne morem in ne morem sprejeti dejstva, da tebe Rihard, prijatelji in člani kluba smo te poznali pod imenom Riko, ni več med nami. Poznala sva se več kot 30 let in lahko rečem, da sva bila prijatelja. Sedaj že kar nekaj časa, kar zaradi tebi znanih razlogov, nisi bil prisoten v etru, si se pa rad oglasil ob petkih, ko smo se dobivali v klubu, oziroma na terasi nasproti. Vedno, ko si prišel si nas spravil v smeh in dobro voljo… hvala ti. Klubu si podaril tudi računalnik, katerega smo do nedavnega uporabljali v prostoru z radijskimi postajami. Še 13. aprila lansko leto si edini komentiral moj članek ”Bogatejši smo za akumulator in agregat…” z besedami: ”Bravo, odlično, sedaj bo pa treba na kakšen kontest.” Bil si vedno med prvimi, ko je bilo treba poravnati obveznosti do kluba….
V klub si pripeljal tudi tvojo življenjsko sopotnico Mileno, katere pa je, mnogo, mnogo prezgodaj, njeno še mlado življenje ugasnilo v letu 2016. Zapustila ti je dva otroka Ajdo in Matica, katera si vpisal v klub kot podporna člana in si za njiju tako vestno in ljubeče skrbel. Ne morem in ne morem se sprijazniti z dejstvom, da sta ostala, na tem, včasih krutem svetu brez obeh staršev….
Rikov pepel, so na njegovo željo raztrosili v morje….. Riko, pogrešali te bomo, počivaj v miru!
Cveto – S52KT
