Že kar nekaj časa je preteklo od kar so k večnemu počitku, mnogo prezgodaj, položili naša člana Eda – S56CR in dober teden kasneje še Iva – S57CMN. Zaradi teh težkih Korona časov, se člani kluba nismo mogli niti posloviti od vaju kot se spodobi. Ne vem zakaj, tudi meni ni šlo in šlo, da bi vama napisal nekaj besed v slovo. Mogoče zato, ker smo se poznali 40 in več let in kar ne morem sprejeti, da vaju ni več med nami.
Edo, ti sicer zadnje čase, kljub temu, da tvoj antenski stolp na vrtu ob hiši še stoji in opozarja mimoidoče, da je tam prebival radioamater dobrega srca, nisi bil veliko prisoten na radijskih valovih. Lahko pa rečem, da si bil pa delaven član kluba. Od kar te poznam, si bil pripravljen sodelovati pri delu v klubu, ali pa na kakšni klubski akciji, za kar ti velja najlepša zahvala. Kar nekaj let si sodeloval v UO kluba in sicer v funkciji gospodarja.. Bil si zanesljiv član kluba, vedno po svoji moči pripravljen pomagati in smo na tebe lahko računali, pa naj bi se šlo recimo za klubsko delovno akcijo, ali pa vajo CZ ene od občin. Hvala ti. Tudi tvoja slika, ki sem jo priobčil, je, od kod pa drugje kot z akcije in to, z zadnje čistilne akcije ”Šobec”.
Ivo, midva se pa poznava, ko si bil še ‘telefonist’, kot smo vam rekli, pri takratnem PTT-ju (Pošta Telegraf Telefon), kasnejšemu Telekomu. Spomnim se te kot kroničnega dobrovoljneža, ki je bil vedno pripravljen vsakomur pomagati, pa najsi bo to s popravilom radioamaterske opreme, ali pa, če je kdo rabil pri naših gradnjah kak element. Če si ga le imel v enem od skrbno urejenih predalčkov, ga je dobil. Tudi, če je kdo rabil samo dobro besedo, si jo vedno našel zanj. Zadnje čase si bil prijeten sogovornik na, kot rečemo ‘450’. S svojimi šalami in načinom komunikacije si držal pokonci vso radioamatersko druščino zbrano na tem kanalu. Ne morem verjeti, da na tvoji ‘Soti’, kot si rekel svoji radioamaterski sobici, kamor si se moral povzpeti po stopnicah, zato ime ‘Sota’, ne bo več dišalo po kolofoniji… Ivo, kot sem napisal – dobrovoljnež, nazdravil si nam, pa, če tudi samo z vodo….
Edo in Ivo, počivajta v miru, ostala nam bosta v trajnem in lepem spominu….
Cveto – S52KT
