Frenk oprosti mi, da ti šele sedaj pišem teh nekaj vrstic v slovo. Verjemi, da prej nisem in nisem zmogel. Nič kolikokrat sem se usedel pred računalnik z namenom, da bom to storil, pa mi ni in ni šlo. Nikakor se nisem mogel sprijazniti z mislijo, da te ni več med nami. Bil si človek, na katerega sem lahko vedno računal, pa naj se je šlo za kakršnokoli akcijo Radiokluba, od čisto radioamaterskih, do akcij v okviru civilne zaščite, delovnih akcij s katerimi smo se oddolžili za prepotrebna finančna sredstva itd. Tvoja slika, ki sem jo pripel, je bila posneta na delovni akciji ”Očistimo Šobec”, dober mesec pred tvojo mnogo, mnogo prerano smrtjo. Skoraj ni minil petek, ki je dan, ko se v klubu dobivamo, da me nisi poklical in vprašal, če pridem… Tisti petek tvojega klica ni bilo, zdelo se mi je čudno, ne bi pa niti v sanjah pomislil…. saj ne morem verjeti. Dogovorjena sva bila tudi, da obiščeva radioamaterski sejem v Pordenonah v novembru, ker nama je spomladanski obisk zaradi tvoje delovne obveznosti padel v vodo. Le kdo bi takrat pomislil na to, da te čez slabih štirinajst dni ne bo več…..
Frenk, bil si delaven, dober, pošten, topel človek in takega te bomo ohranili v spominu… Naj ti bo lahka zemlja slovenska..
Počivaj v miru…
Cveto
