Seveda, lov na lisico (ARG, ARDF…) poznam že 26 let, odkar imam izpit. Vendar se nikoli nisem spuščal v to tekmo, ker …. še sam ne nevem, verjetno ni bilo časa za vse, kar hobi nudi.
Lansko leto pa mi je Slavko, S53XX, nadvse navdušeno govoril o svoji udeležbi na ARG tekmovanju. In ne samo lansko leto, še letos se mu navdušenje ni poleglo. “A greš zraven?” pravi, dasiravno je bila ta vikend organizirana ena taka tekma. Hm… mah… ok. Pa naj bo.
“Lov na lisico” tukaj pomeni, da s sprejemnikom v roki iščeš skrite oddajnike. Hitreje ko jih najdeš, bolje si uvrščen v tekmovanju. Oddajnik seva energijo v vse smeri enako, sprejemnik pa uporablja usmerjeno anteno, s katero določiš smer oddajanja. To je tudi vse, kar sem do sedaj vedel. Zato sem na predvečer tekme malo pobrskal po internetu, da vidim, kako pa v praksi izgleda taka tekma in kakšna so konec koncev pravila.
Malo čez osem zjutraj oba s Slavkom prispeva v Naraplje (Ptujska gora, Majšperk… dobro, da so GPS-i danes, drugače ne bi našel). Ja, tam ni več razprostrana ravnima Ptuja, ampak vasice ležijo med grički Haloz. To pomeni, da bo treba teči in iskati “lisice” po hribčkih gor in dol. Je res, da oba ravno še ujameva kategorijo “senior” – kar pa ni spodbudno. V tej kategoriji so nama konkurenca mladci, stari od 19 let naprej. Ko jih gledam, dobim občutek, da sem na maratonu na 42km. Pa v redu, drugo leto bom najmlajši v kategoriji …veterani :-). Slavko ima svoj sprejemnik (navdušen ga je lansko leto kupil), jaz dobim izposojenega. Priklopim in slišim 80m, CW zveze…. zveni domače. Poiščem frekvenco testne lisice, da poskusim delovanje sprejemnika. Gre. Odidemo na štart….
Po razporedu štartne liste začnem pred Slavkom. Po zapovedi organizatorja začnem teči v bližnji breg. Na neki višini se ustavim, kakih 800m od starta stran, zemljevid položim na tla, ga orientiram na sever in začnem odznačevati smeri lisic. Uf… to bo neuporabno. Preveč časa bo šlo. Tudi preveč napak bo pri risanju. Dve lisici sta najmočnejši (št. 2 in 5.), ostale so daleč. Ok, če najdem ti dve, bom vesel, ostale odmislim. Prebijam se skozi grmovje, signala sta močna, tu nekje mora biti vsaj ena. Po dolgem času iskanja pritečem na vrh hriba. Smeri teh dveh lisic se nista spremenili, kar pomeni, da nista na tem vrhu. Vidim nekaj sosednjih vrhov, oddaljenih celo večnost stran. Pa tudi za lisice ni nujno, da so na vrhovih…. težka bo. Laufam naprej, kar bo pa bo…
Smeri 2. in 5. se začenjata razlikovati. Dober znak. Dvojka ima celo malo močnejši signal. Blizu mora biti. Srečam tekmovalca, ki teče po cesti dol. Aha…tukaj mora biti. Antena, avto in dve osebi me veselo gledata in spodbujata. Registriram dvojko. Malo se razgledam, kam naj grem naprej. Hm..na sosednjem hribu še en tak avto in antena. Tam bo petka. Tečem tja in registriram. Kaj sedaj? Vse je daleč. Odločim se za enko. Tečem dol po bregu v dolino. Smer lisice se po poti v dolino spreminja. Kul, vidim približno smer. Pridem na glavno cesto, tečem naprej. Ob cesti srečam mnogo tekmovalcev. Tale enka bo lahka.
Pri enki spijem malo vode. Uf, tole je pa naporno. Časa je nekaj še ostalo. Slišim 4. in 3., obe slabi, obe v isti smeri….tečem dalje po cesti. Aha…. smer 4-ke se je spremenila. Tu na tem hribu mora biti. Kje gre cesta na vrh? Čisto po drugi strani. Zaženem se v breg direktno, saj smo Gorenjci, vajeni bregu. Naklonina, listje, čevlji spodrsavajo po listju, sapa pride na maksimum. Pridem na greben, ki vodi na vrh hriba…. izmučen sem. Odložim sprejemnik in slušalke ter lovim sapo. Časa imam še 25 minut. 20 sem jih že izgubil od najdene enke. Pogledam dol po bregu na drugo stran… ne me hecat – avto in antena. Štirica tam dol spodaj. Sploh ne bi bilo treba v breg. Kje sem zgrešil cesto spodaj? Zapodim se po bregu dol. Registriram 4-ko. Časa imam še 20 minut. Težka odločitev. Naj grem iskat še trojko? Če ne pridem v roku 140 minut ne bom uvrščen. Samo s štirimi najdenimi pa vseeno bom, čeprav zadnji. Aleš, dosti je bilo. Odkorakam v cilj, vesel nad preseženim zadanim ciljem.
Na voljo smo imeli 140 minut. V cilj sem prišel v 117minutah, če bi letel, bi preletel vsega 6,6km, ker pa sem pretekel upoštevajoč ovinke, bi moralo tega biti krepko čez 7km.
Slavko je našel vseh 5 lisic v 98 minutah in zasedel 3 mesto. Bravo Slavko!
Povzetek dneva: lepa tehnična rekreacija v lepem dnevu. Bo treba ponoviti, prej pa dobiti nekaj kondicije več. Priporočam!!
1 comment
Bravo oba.