Sedim, prazno strmim v ekran in ne vem kaj naj napišem. Besede mi kar nočejo in nočejo z jezika. Ne morem in ne morem se sprijazniti z dejstvom, da te ni več med nami, da je tvoj telegrafski taster za vedno umolknil. Ne gre mi v glavo, da se je zgodilo tako hitro, saj si se nam pred dobrimi štirinajstimi dnevi oglasil po radijskih valovih, ko smo v klubu s tečajniki preskusili teoretično znanje v živo. Res se je čutila utrujenost v tvojem glasu, imel pa si še toliko volje in moči, da si zveze še pokomentiral. Že samo ta tvoja gesta nam pove, da si bil radioamaterstvu, predan z dušo in telesom, kot rečejo. Če bi našteval vse kar si storil zanj, bi verjetno preveč izpustil, ker je bilo tega v tvojem življenju zelo veliko. Poznan si širom Slovenije in tudi preko meja. Naj omenim samo to, da si bil tudi član skupine slovenskih radioamaterjev, ki je naredila vse, da so Slovenijo sprejeli v SOTA gibanje, pred leti si bil podpredsednik ZRS, pa vodja tečajev v klubu, vzgojil si kar lepo število telegrafistov in.. in.. in.., bil si vedno pripravljen pomagati vsem, tako z nasveti, kot z delom. Svoja stališča si pa tudi znal trmasto zagovarjat, če prav se nekateri nismo strinjali s teboj..
Brane, pogrešal bom in že pogrešam tvoje telefonske klice vsaj dvakrat na teden ob 8h zjutraj, ko sva premlevala raznorazne radioamaterske zadeve, od tehnike, pa do organizacije raznih dogodkov itd. Seveda niso manjkale tudi čisto vsakdanje teme, od tega, kateri ptiči, za katere vem, da si jih imel rad, ti priletijo na vrt in v krmilnico, pa o počutju in zdravju in še in še…
Dragi Brane, zapisal si se v zgodovino našega kluba, v zgodovino slovenskega radioamaterstva, spomin nate bo vedno živel med nami… Počivaj v miru.
Cveto – S52KT
PS.: Od Braneta se bomo poslovili v torek 26. aprila 2016 ob 17h na pokopališču v Lescah
1 comment
Moje sožalje.