Še poln vtisov z letošnje konference ZRS na kateri sva bila v soboto s Frenkom – S57BWW, sem se zopet lotil pospravljanja mojega radioamaterskega ”brloga”, kar počnem že nekaj let zapored, pa se nikamor ne premakne… 🙂
Med pospravljanjem sem naletel na moje zapiske in dopise v zvezi organizacije 20. letne konference ZRS, ki je bila 11. aprila 1992 na Bledu…. Ja, ja, včasih v bivši državi, pa tudi nekaj časa v samostojni Sloveniji je bila navada, da je UO ZRS določil radio klub, enkrat iz tega, drugič pa iz drugega konca Slovenije, ki je bil zadolžen za organizacijo – logistiko pri izvedbi konference in HAMFESTA. Uradni del konference je izpeljal UO ZRS, temu pa je seveda sledil HAMFEST, po navadi z večerjo, glasbo, plesom, sklepanjem poznanstev, skratka druženjem, in je bila konferenca torej tudi vseslovenski radioamaterski družabni dogodek, da ne rečem praznik.
Prezgodaj preminuli sekretar ZRS, Drago Grabenšek – S59AR, poznan pod vzdevkom Arči je v začetku leta 1992 poklical našega takratnega, na žalost tudi že preminulega predsednika Ivana Osovnikarja – S51TE in ga obvestil, da bomo v samostojni Sloveniji zaorali ledino mi. Vse oči so se uprle vame, saj sem bil od ”foha”, kot pravijo. Delal sem na Bledu v recepciji Grand hotela Toplice (takrat po jugo standardu, hotel A kategorije , kasnejša kategorizacija 5 zvezdic) in sem imel seveda organizacijo dogodkov, kot so razni seminarji, kongresi itd. v malem prstu. Seveda sem takoj ”napadel” direktorja, danes upokojenega gospoda Franca Učakarja, ki ga, mimogrede rečeno, zelo spoštujem, da mi odobri prostor za izvedbo konference. Ko sem uporabil vse moje prepričevalne sposobnosti, kako smo uh in oh in sploh ”fajn” punce in fantje, je po krajšem premisleku privolil v brezplačno (!) uporabo prostorov, zaslužek hotela pa naj bi bil od večerje in pijače. Za delovni del konference sem se dogovoril za tako imenovano konferenčno dvorano v sklopu Bistroja poleg hotela, kasneje preimenovanega v Panoramo s čudovitim pogledom na jezero, otok, grad in Alpami v ozadju, za drugi del – HAMFEST, pa še restavracijski del. Dogovoril, sem se tudi za naše žepe cenovno primeren meni za večerjo in seveda živo glasbo za ples. Da so se vsi, ki so s svojimi partnerji oziroma partnericami prišli od daleč, lahko brezskrbno sprostili, se poveselili in družili do zgodnjih jutranjih ur, sem se dogovoril s hotelom LOVEC za posebno (zelo nizko) ceno, ki je vključevala prenočitev z zajtrkom. Izkazati so se morali samo s priponko, ki jo je dobil pri vhodu v Bistro vsak udeleženec, vseeno delegat ali samo gost. Vem, da so nekateri parčki ostali kar čez vikend na Bledu. V prostoru med konferenčno dvorano in restavracijo je bil tudi organiziran sejem za preprodajo, oziroma zamenjavo razne radioamaterske krame, ter predstavitev raznih izdelkov itd. Spomnim se, da je takrat Matjaž Vidmar – S53MV, prinesel na ogled in predstavitev doma izdelan walkie-talkie za 6m. Zelo ličen izdelek našega člana Franca – S52GG, SSB radijsko postajo za dva metra izdelano po Matjaževem načrtu, objavljenem v Radioamaterju ( za mlajše: to je bil radioamaterski časopis za vso Jugoslavijo, tiskan v srbohrvaščini vendar v latinici, izdajatelj SRJ – Savez radioamatera Jugoslavije) pa je opremil s kritiko, češ, da ni upošteval njegovih napotkov, ker je dno (ohišje) postaje privil s premalo vijaki – distanca med vijaki je bila po njegovem prevelika…
Za pokritje stroškov in seveda nekaj zaslužka smo organizirali srečolov. Seveda je tudi ta organizacija padla na mene, saj sem zaradi narave mojega dela poznal veliko vplivnih ljudi po podjetjih. Sestavil sem pismo v katerem sem jih prosil za kakšen prispevek. 33 (!) podjetij, organizacij in privatnikov, se mi je pozitivno odzvalo (o, kje so tisti časi?) in dobil sem 85 raznoraznih dobitkov za srečolov. Naj naštejem nekaj dobitkov, za katere lahko rečem, da niso bili kar tako:
- hotel Kompas Bohinj – vikend paket za dve osebi
- hotel Park Bled – vikend paket za dve osebi
- Alpski letalski center Lesce – panoramski polet za tri osebe
- Hokejski klub Bled – 1 x letna vstopnica
- Sekcija čolnarjev Bled – prevoz s pletno na otok za 4 osebe
- Restavracija Okarina Bled – večerja po naročilu za 2 osebi + dvakrat sadna kupa
- LIP Bled – stol, pručka, voz žagovine, 10 kosov vratnih izrezov
- Ribiška družina Bled – dnevna ribiška karta 1 x Sava Bohinjka, 1 x Blejsko jezero
- Veriga Lesce – 1 x snežne verige
- Ilirija Vedrog Ljubljana – 10 x deodorant, 10 x komplet sveč
- Hotel grad Podvin – 4 x po dve uri tenis
- Tora Vevče – 3 x 1500 kosov QSL kartic po lastnem predlogu
- Globtour Bled – izlet v Benetke za dve osebi
- Iskra Otoče – 1 x UNIMER 46
- Renault servis Andreuzzi Potoki – 1 x servis
- Trgovina ČIP Bled – 1 x VHS rekorder + kaseta + baterije za daljinca
- Elektrarna Moste – 99 žarnic (10 paketov po 9 žarnic)
- Iskra Lipnica – 1 x ura (budilka na baterijo) 1 x stikalna ura
- Elan – 2 para smuči in 7 kosov oblačil: kapa, rokavice itd.
- Grand hotel Toplice Bled – večerja za dve osebi
in še in še…. Ja, na žalost veliko teh firm dandanes ni več med živimi. Naj povem še, da mi je tiskarna Tora poleg dobitka, ki ga je prispevala, natisnila tudi vse priponke in plakate na katerih so bili navedeni vsi dobrotniki in smo se jim na ta način zahvalili.
Ne morem pa mimo dveh dogodkov, ki ju ne bom nikoli pozabil. Arči je prinesel transparent, ki je bil natisnjen na modrem platnu, na njem je z belo pisalo (rimska 20): XX ( tu je bil nalepljen kar bel trak, da se je transparent lahko večkrat uporabil 🙂 ) konferenca ZRS in znak – logotip. Pričvrstili so ga na steno za delovnim predsedstvom konference. Ko za trenutek pridem pogledat, imel sem seveda dosti tekanja sem in tja, se mi oči ustavijo na logotipu ZRS. Kaj bolj bogokletnega v tistem času se ne bi moglo zgoditi. Na vrhu simbolizirane antene se je bohotila rdeča zvezda. Ja seveda, saj je bil transparent narejen in nič kolikokrat uporabljen že v prejšnji državi Jugoslaviji. Rekel sem si: ‘dali nas bodo iz kože, nekaj moraš takoj storiti’. Arčija naprosim, da transparent takoj snamejo, pokličem hotelsko šiviljo Marijo in zagrulim na vse strune. Bil sem uslišan, tečem s transparentom k njej, zmenila sva se, da ob strani odreže trak platna, iz njega oblikuje ustrezen trikotnik in ga v gornjem delu logotipa prišije čez rdečo zvezdo. Rečeno, storjeno, transparent namestimo nazaj na prejšnje mesto in glej ga vraga, Tine Golob, legendarni snemalec pri RTV Slovenija, najprej, ko je prišel ovekovečit dogodek za večerna poročila, nameri svojo kamero na transparent… Niti pomisliti ne upam na to, kaj bi takrat počela z nami vesoljna Slovenija, če bi zvezda ostala..
V drugi dogodek se je pa, tako kot se večkrat zgodi, vmešal Murphy. Ker sem bil že v zagonu za prosjačenje sem poskusil iz našega direktorja še kaj iztisniti in res mi je uspelo. Poleg tega kar nam je že dal, oziroma omogočil, mi je dal še en dobitek za srečolov. Dobil sem večerjo v luksuzni restavraciji Grand hotela Toplice na Bledu, za dve osebi seveda. Tako kot vse, smo dobitek vpisali na seznam, ga oštevilčili in napisali številko na eno izmed srečk srečolova. Na HAMFESTU pri mizi sem bil z na žalost tudi prezgodaj preminulo soprogo Polono (njen pozivni znak je bil S56BPO) in prijateljema Lidijo s soprogom Slavkom – S56EBE. Njuna, takrat še ne polnoletna hčerka Maja, je bila pa tudi ena izmed prodajalk srečk. Verjetno, ker ji je bilo ob tolikšnem številu ljudi, udeležba je bila res velika, da ne rečem ogromna, malo nerodno, se je smukala v bližini naše mize in seveda smo ji morali narediti nekaj prometa. Kupim srečko in kaj zadanem? Ja kaj neki, večerjo v Grand hotelu Toplice na Bledu, torej v mojem QRL-u 🙂 . Spomnim se, da sem jo na vse kriplje ponujal v zamenjavo za kak drug dobitek, pa nisem uspel. Še Janeza – S52VJ, ki je zadel zavitek žarnic sem ‘žical’, pa ni bil pripravljen zamenjati. Nekako razumem zakaj, v bivši državi je veljal naš hotel za nekaj več, nekaj posebnega, mogoče snobovskega, bil je pa tudi rezervni protokolarni objekt in je bilo navadnim smrtnikom malce nerodno pri nas… Dandanes je to vse drugače, saj so se spremenili tudi odnosi v družbi. A, ja, kaj se je pa potem zgodilo z dobitkom? Dal sem ga prijatelju, tehničnemu direktorju v eni od tovarn Iskra, ki je bil tudi naš dobrotnik, da se je prikupil ženi in jo peljal na eno malo bolj snobovsko večerjo.
Za zaključek mojega pisanja naj citiram še legendarnega Arčija. Ko smo nekaj dni po konferenci potegnili črto in, ko se nam je zahvalil za organizacijo, je rekel: ”Take konference še ni bilo in je tudi več ne bo…!” Mislim, da te njegove skoraj preroške besede kar držijo! Cveto – S52KT
Škoda, da nimam nič fotografij … bom pa pismo s katerim sem zbiral dobitke prilepil….
